Skupina raziskovalcev z Univerze v Arizoni in Univerze v Chicagu je dejala, da je ključni dejavnik pri določanju, ali bo eksoplanet bogat z diamanti, kemična sestava zvezde, okoli katere eksoplanet kroži. Bližnje zvezde in planeti so najverjetneje nastali iz istega plinskega oblaka, zato je njihova sestava podobna.

Naše Sonce ima nizko razmerje med ogljikom in kisikom, zato so planeti, ki krožijo okoli njega, sestavljeni iz silikatov in oksidov z izjemno nizko vsebnostjo diamantov, okoli 0,001%.

Eksoplaneti, ki krožijo okoli zvezd z visokim razmerjem med ogljikom in kisikom, so bolj verjetno bogati z ogljikom. In pod določenimi pogoji se visoko koncentrirani ogljik v jedru planeta spremeni v diamante.

Da bi preizkusili to hipotezo, so raziskovalci poskušali v laboratoriju simulirati ekstremne pogoje, značilne za globine z ogljikom bogatega eksoplaneta. Za to so bile uporabljene visokotlačne celice z diamantnimi nakovali in laserji za doseganje želene temperature.

Silicijev karbid, sestavljen iz silicija in ogljika, je bil potopljen v vodo, vpet med diamantna nakovala in nato segret z laserskim žarkom. Kot so napovedali raziskovalci, je silicijev karbid reagiral z vodo, pri čemer so nastali diamanti in kremen.

Možnost odkritja diamantnega planeta je nedvomno vznemirljiva. Edina težava, na katero se osredotočajo znanstveniki, je ta, da zaradi istih značilnosti, zaradi katerih se diamanti oblikujejo na planetu v velikih količinah, ni primeren za zemeljsko življenje.Planeti, bogati z ogljikom, so brez geološke dejavnosti in imajo za človeka neugodne atmosferske razmere.